Tema: Razstava fotografij

»Razstavljena dela so po eni strani rezultat raziskave formalnih zakonitosti fotografskega medija, še posebej svetlobnih učinkov, tonskih vrednosti in kontrastov, po drugi strani pa so vizualni odraz njunega osebnega videnja sveta, introspekcije in dobrega poznavanja zgodovine fotografije ali umetnosti.«

»Iz kaosa ustvarja red, ki je odslikava njegovih osebnih misli ter pogledov na življenje in svet, kar lahko jasno razberemo tudi iz njegovih zadnjih fotografskih sklopov Izvor, Red in Theatrum Chemicum.«

»Kot se med seboj oplajajo in destabilizirajo puhasti oblaki ter granulacija natisnjene fotografske povečave, se soočata in spodkopavata svetloba sončnega dneva opoldne in svetloba CIE D50 standardnega svetlobnega vira.«

»Svojevrstna odpoved zunanji naravnanosti fotografije in njeni indeksikalni ter dokumentarni funkciji.«

»Fenomenološkem migetanju ne gre za vsesplošni relativizem ali solipsizem, temveč za neko potiskanje proti meji.«

»Pogosto gre za motive prostorov ali stanj, v katerih se moramo na novo orientirati, ali za ambivalentne prostore, ki nasprotujejo običajni logiki ureditve ter z njo povezanim občutkom identitete.«

»To se po eni strani kaže kot sprejemanje in izkoriščanje tehnološke evolucije z uporabo digitalne tehnologije in koriščenjem umetne inteligence, po drugi strani pa obuja neke vrste arheologijo medija z vračanjem k analognim tehnikam.«

»Njihov kontekst ustreza simptomatiki družbene stvarnosti, ki od nas zahteva, da razmislimo o alternativnih načinih delovanja tudi preko zaznavanja in ustvarjanja drugačnih fizičnih in mentalnih heterotopičnih prostorov.«

»Ob tem sta bila pozorna na njihov način prikazovanja idealizirane različice slovenske naravne krajine kot brezčasne in polne upanja.«

»Ob tehnični zahtevnosti lahko v njegovem delu uzremo še privlačen likovni element.«

»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«

»Rojstvo, ljubezen, smrt. Ob vseh teh fotografijah, ki s simboliko dominirajoče svetlobe ne pričajo o koncu, temveč o trajanju, prihodnosti in življenju, švigajo leta, se množijo spoznanja.«

»Počasi umira, kdor ne sprašuje po tistem, česar ne ve, kdor ne sledi svojim sanjam.«

»Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta.«

»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren, pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin pa nerazložljivo mističen.«

»Postavljata nas v območje 'nedolžnosti', preden je sprožilo fotoaparata povzročilo, da smo se zavedeli samih sebe – pred objektivnostjo, pred tehnologijo, pred uporabnostjo.«

»Ples je proslavljanje, ples je govorica. Govorica onstran besede. Lasten je vsem ljudem po svetu v celotni zgodovini, kjer je od posnemanja bojnih in živalskih plesov prešlo v obliko ritualov, uporabljenih v obredne namene kot posvečeno dejanje, kot del verskega obreda in oblike komunikacije, kjer sta umetnik in njegova umetnina neločljivo povezana v eno.«

»Prek plesa lahko vstopamo v druga stanja zavesti, omogoča pa tudi to, da telo postane glasbeni instrument. Vse od prazgodovine, od časa antične Grčije in njenih misterijev, Afrike, do sibirskega ali ameriškega šamanizma in vse do najbolj sodobnih plesov našega časa, povsod človek s plesom izraža isto potrebo po osvoboditvi, po izražanju radosti in slavljenju življenja.«